Moje prvo evropsko prvenstvo v triatlonu na Portugalskem po tihih željah

V soboto sem nastopil na svojem prvem evropskem prvenstvu, ki je tokrat potekalo na Portugalskem, točneje v Lizboni. Za sam nastop smo izvedeli šele v začetku maja, saj so mi organizatorji morali odobriti posebno povabilo. Zahvala gre tudi Triatlonski zvezi Slovenije za nominacijo in zaupanje,

Priložnost sem zagrabil z obema rokama in jo tudi izkoristil. 27. mesto med 62-imi tekmovalci je največ kar sem sploh upal sanjati. Pred mano, z mano in za mano so bila velika imena svetovnega triatlona. Dirko sem taktično in tehnično odpeljal kot je bilo dogovorjeno in upravičil povabilo na veliko tekmovanje. Veselje v cilju....kaj čem rečt. Nasmeh do ušes :)

Plavanje je potekalo v morju, a je bila to marina, zato je bila mirna voda. Zaradi slabe štartne pozicije, me je bilo strah do kam se bom lahko prebil naprej. Tu ni več slabih plavalcev in je borba velika. Gneča je bila tako v prvem kot drugem krogu. Iz vode po 1500m smo prišli takorekoč skoraj vsi v enem dolgem špagetu. Moja pozicija okoli 35. mesta ni bila ravno zavidljiva. Žal se je veriga pri menjavi pretrgala in prvih 13 se je uspelo odpeljati za 20s.

Na kolesu nas je bilo v drugi skupini 29. Ampak nismo bili složni. Spredaj so Gomez in ostali delali, pri nas pa večinoma Blumenfelt, Haller, Riederer, jaz in nekaj malega še par ostalih. Tako je razlika vsak krog naraščala in na koncu 40km proge je bila 90s. Malo nezadovoljstva je bilo, saj bi ob malo pomoči domačinov portugalcev, ki so imeli kar dva favorita v skupini ali francozov lahko priključili a kdo ve kaj so čakali :(

Na tek sem šel že rahlo utrujen in tekaška proga speljana v štirih krogih je zahtevna saj je kar nekaj ovinkov ter klancev. Prvi krog 2.5 km sem mislil, da mi bo utrgalo noge, saj smo začeli zelo hitro. Nekaj jih je še hitreje (oba portugalca in vsi ostali ki so se vozili samo v zavetrju na kolesu) zato mi je bilo tudi psihološko nelagodno. Ampak sem pred sabo videl Hallerja 5-10m in si rekel da priključim pa tudi če izdihnem. Kmalu sem vedno bolj čutil noge, ostale v skupini pa je začelo pobirati. Ko sem tekel in slišal množico, me je kar malo mrazilo ampak v podzavesti sem imel trenerjeve besede, da sem pripravljen in da bo to moja najboljša 10-ka v življenju do sedaj. Zadnjih 5km je bilo samo še v transu in borba z vsako pozicijo, saj sem imel kar nekaj konkurentov spredaj ali zadaj 10s. Za borbo z italijanom mi je zmanjkalo moči na koncu, a 27. mesto je bilo moje. Za sabo pa sem s časom teka 32:57 min pustil tudi Blumenfelta, Hallerja, Riedereja in ostale.

Čestitke tudi ostalim našim. Potekalo je namreč tudi mladinsko evropsko prvenstvo na istem prizorišču. Naše barve so zastopali Eva, Matevž in Tjaša. Eni so bili bolj zadovoljni z nastopom kot drugi a vsi smo v vzponu in gremo k novih dirkam ter uspehom naproti!